V letu 2020, ko smo slovenski in avstrijski partnerji pričeli z izvajanjem projekta H2GreenTECH, tudi na evropski ravni zelene vodikove tehnologije dobivajo veliko pozornosti. Te naj bi bistveno prispevale k razogljičenju industrijskih procesov in gospodarskih sektorjev. To je nujno potrebno, če želimo doseči zastavljen cilj v Evropskem zelenem dogovoru, da Evropa do leta 2050 postane prva ogljično nevtralna celina na svetu.
Evropsko zavezništvo za čisti vodik je bilo ustanovljeno v sklopu nove industrijske strategijeza Evropo marca 2020 in v podporo uresničevanju Strategije za vodik predstavljata nov program naložb za čisto energijo v skladu s Komisijskim svežnjem za okrevanje. Strategija za vodik predvideva, da bo prehod na vodik potekal postopno:
- med letoma 2020 in 2024bo EU podprla postavitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 6 gigavatov in proizvodnjo do 1 milijona ton obnovljivega vodika;
- med letoma 2025 in 2030mora vodik postati neločljiv del našega povezanega energetskega sistema, pri čemer je cilj namestitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 40 gigavatov in proizvodnja do 10 milijonov ton obnovljivega vodika v EU ter;
- between 2030 and 2050, renewable hydrogen technologies should be mature and widely used in all sectors that are difficult to decarbonise.
Zavezništvo za čisti vodikpovezuje industrijo, raziskovalne institucije, nacionalne in regionalne organe, civilno družbo in Evropsko investicijsko banko ter bo pripravilo program naložb za povečanje obsega proizvodnje in podpiralo povpraševanje po čistem vodiku v EU. S pristopom k zavezništvu bo Kemijski inštitutprispeval k ambicioznejši uvedbi vodikovih tehnologij v EU do leta 2030, ki bo združevala obnovljivo in nizkoogljično proizvodnjo vodika, povpraševanje v industriji, mobilnosti in drugih sektorjih ter prenos in distribucijo vodika. an Pomemben prispevek in osnovo za nadaljnji razvoj zelenih vodikovih tehnologij bodo v naslednjih letih ustvarili tudi rezultati projekta H2GreenTECH, v katerem povezujemo razdrobljeno znanje o vodikovih tehnologijah in gorivnih celicah, ki je zato premalo izkoriščeno. Z vzpostavitvijo enotne vstopne točke Hydrogen centers sedežem v Mariboru ter podpornimi laboratoriji v Ljubljani, Gradcu in Beljaku bo omogočen enostaven dostop do celovite raziskovalne infrastrukture vodikovih tehnologij. Na podlagi skupnega strokovnega znanja o zelenih vodikovih tehnologijah in gorivnih celicah bodo izboljšani protokoli tehnologij in razviti demonstracijski modeli za rabo vodika v prometu in industrijskem sektorju, ki bodo vsem zainteresiranim omogočali testiranje gorivnih celic in metodologij.
Prepared by: Petra Props, project coordinator at National Institute of Chemistry
