Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je v okviru aktivnosti, ki jih izvaja v projektu H₂GreenTECH izvedel primerjalno analizo sistema politik v Sloveniji in Avstriji za spodbuditev razvoja vodikovih tehnologij na čezmejnem območju.
Dokument daje pregled nad obstoječimi dokumenti na področju nizkoogljičnih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, s poudarkom na vodikovih tehnologijah. S SWOT in PEST analizo ugotavlja vrzeli, prednosti in priložnosti čezmejnega območja za vzpostavitev kritične mase R&I zmogljivosti za pospešen razvoj vodikovih tehnologij v slovenskem in avstrijskem čezmejnem območju. Poleg tega predstavlja dobri praksi razvoja politik na področju vodikovih tehnologij na primerih Nemčije in Kitajske.
Najpomembnejši dokument za razvoj na področju vodikovih tehnologije je Vodikova strategijo (A hydrogen strategy for a climate-neutral Europe), kot del Green Deal-a. Cilj strategije dekarbonizacija proizvodnje vodika in razširitev njegove uporabe v sektorjih, kjer lahko nadomesti fosilna goriva. Osredotoča se na vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije (t. i. “zeleni vodik”). Skoraj vse države članice EU (tudi Slovenija in Avstrija) so v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte vključile načrte za čisti vodik, nekatere pa so že sprejele nacionalne strategije ali pa so v postopku sprejemanja (vključno s Slovenijo in Avstrijo).
Primerjava je pokazala, da čeprav obe državi zamujata pri sprejemu vodikove strategije, imata obe državi vzpostavljen sistem, ki zagotavlja in podpira razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Prav tako se krepi politični zagon za uporabo vodika krepi. Cilji, določeni v različnih nacionalnih načrtih in strategijah (tudi v Sloveniji in Avstriji), so sicer še vedno osredotočeni predvsem na uporabo v prometu, čeprav je od leta 2018 opazen jasen trend vključevanja ciljev za druge sektorje, kot so industrija, gospodinjstva in proizvodnja električne energije. To kaže, da se je obnovilo zanimanje za medsektorsko vlogo, ki jo lahko ima vodik, saj hkrati prispeva k razogljičenju različnih sektorjev.
Analiza predstavlja osnovno izhodišče za izboljšanje čezmejnega sodelovanja med raziskovalnimi inštituti, podjetji in javnimi upravami, ki se bo izvajalo v okviru čezmejnega mreženja ključnih akterjev pri oblikovanju Akcijskega načrta spodbujanja vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji ter pripravi Strategije Vodikovega (Hydrogen) centra do leta 2025 . Dokument je dostopen na spletni projekta H₂GreenTECH.
Avtor prispevka;
Dr. Peter Kumer, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
