Ljubljana, 22. junij 2022 – Kemijski inštitut, vodilni partner projekta H₂GreenTECH je 21. junija 2022 izvedel zaključno konferenco H₂GreenTECH – Krepitev slovensko – avstrijskega čezmejnega sodelovanja za razvoj vodikovih tehnologij. Dogodek sta organizirala dr. Blaž Likozar, vodja projekta, in Petra Props, koordinatorka projekta na Kemijskem inštitutu. Projekt raziskovanja in inovacij na področju vodikovih tehnologij je sofinanciran v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija–Avstrija, s katerim se povečuje obseg raziskav in inovacij na področju vodikovih tehnologij s čezmejnim sodelovanjem med Slovenijo in Avstrijo. Predstavljeni so bili glavni rezultati projekta – vzpostavljen Vodikov center, namenjen povezovanju podjetji, raziskovalcev in študentov, demonstracijski modeli in izobraževalni koncept poučevanja o vodikovih tehnologijah ter Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji. S strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije je potekala tudi razprava o razvojnih priložnostih za vzpostavitev vodikove doline na medregionalnem območju.
Zaključna konferenca projekta H₂GreenTECH – Okrogla miza na temo razvojnih priložnosti za vzpostavitev vodikove doline. Od leve proti desni: dr. Blaž Likozar (Kemijski inštitut), dr. Janez Blaž (Ministrstvo za infrastrukturo), dr. Dragica Marinič (Štajerska gospodarska zbornica), dr. Viktor Hacker (TU Graz), dr. Christian Heschl (Forschung Burgenland) in dr. Tomaž Katrašnik (Fakulteta za strojništvo).
Projekt H₂GreenTECH se je pričel marca 2020 in se bo zaključil avgusta 2022. Glavni cilj vključenih projektnih partnerjev Kemijskega inštituta, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), Tehniške univerze iz Gradca (TU Graz), raziskovalnega centra Forschung Burgenland iz Gradiščanskega in Koroške univerze uporabnih znanosti (FH Kärnten) iz Beljaka, je bil okrepiti čezmejno sodelovanje različnih deležnikov na področju vodikovih tehnologij in združiti regionalne prednosti in tehnološka znanja za vzpostavitev sektorja vodikove tehnologije na območju Štajerska-Gradiščanska-Koroška v Sloveniji in Avstriji.
Dr. Dragica Marinič (ŠGZ) je predstavila trajnostno čezmejno raziskovalno – industrijsko mrežo Vodikov / Hydrogen Center s strategijo izvajanja do leta 2025 (https://b2b.h2greentech.eu/). Center je namenjen izboljšanju dostopa do raziskovalne infrastrukture vodikovih tehnologij za podjetja, raziskovalce in študente ter povezovanju deležnikov, ki delujejo na področju vodikovih tehnologij. Članstvo v mreži je brezplačno in odprto za različne potencialne zainteresirane strani, kot so MSP-ji in večja podjetja, raziskovalno-razvojne organizacije s svojimi laboratoriji, kompetenčni centri, izobraževalne ustanove, zagonska podjetja, raziskovalci, študenti in drugi posamezniki z območja programa, ki s svojim strokovnim, razvojnim in raziskovalnim delom, znanjem, veščinami in izkušnjami pomembno prispevajo k razvoju prebojnih tehnologij vodika in njihovi večji uporabi na čezmejnem območju in širše. Vodikov center koordinira ŠGZ v Mariboru in deluje v sodelovanju s podpornimi laboratoriji v Ljubljani (Kemijski inštitut); Gradec (TU Graz) in Beljak (FH Kärnten).
Sigrid Wolf (TU Graz) je predstavila demonstracijske modele za prikaz vodikovih tehnologij, ki so jih tekom projekta izdelale vključene raziskovalne institucije. Model, ki ga je izdelal TU Graz prikazuje uporabo gorivne celice PEM, model Kemijskega inštituta prikazuje postopek elektrolize, FH Kärnten se je osredotočil na krmilno enoto. Demonstracijski modeli v obliki majhnih mobilnih enot omogočajo praktične prikaze uporabe zelenih vodikovih tehnologij na programskem območju Interreg SI-AT. Podjetja in druge zainteresirane strani lahko preizkusijo svoje prototipe in tehnologije gorivnih celic v podpornih laboratorijih Hydrogen Centra. S praktičnim prikazom možnosti uporabe vodika v obliki goriva namesto fosilnih goriv jih bodo študenti uporabljali v izobraževalne namene in pri laboratorijskih vajah. Andreas Warmuth (FH Kärnten) je predstavil izobraževalni koncept za poučevanje o vodikovih tehnologijah, ki ga zainteresirane izobraževalne institucije lahko brezplačno vključijo v svoje učne načrte.
Tekom projekta je bil v sodelovanju s številnimi deležniki izdelan Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, ki ga je predstavil dr. Peter Kumer iz MIZŠ in bo dostopen na spletni strani projekta. Dokument se nanaša na pričakovani razvoj vodikove tehnologije do leta 2025 s smernicami in prednostnimi nalogami v obeh državah z vključenimi napovedi za leto 2030, ki izhajajo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov obeh držav, pri čemer velja izpostaviti, da Slovenija še nima nacionalne strategije za vodik, medtem ko je Avstrija objavila novo strategijo v začetku junija 2022. Manjkajo tudi definirane priložnosti za vodikove energetske tehnologije za Slovenijo in Avstrijo, ki jih je opredelilo Združenje za gorivne celice in vodik leta 2020 (Fuel Cells and Hydrogen Joint Undertaking – FCH JU). Glavni poudarki Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji do leta 2023 je povezovanje deležnikov in investitorjev za povečanje sodelovanja in naložb, priprava konceptov za souporabo infrastrukture, priprava podpornih shem za pilotne projekte, ki bodo prispevali k prenosu znanja in tehnologije ter povečale TRL, prenos znanja širši javnosti in dvig splošne ozaveščenosti javnosti o vodikovih tehnologijah, graditev baze znanja o vodikovih tehnologijah in izvajanje novih tehnologij, prepoznavanje trajnostnih in donosnih poslovnih modelov z razvojem novih poslovnih modelov, določanje novih možnosti financiranja za čezmejne raziskovalne dejavnosti, pregled pobud in priložnosti za vzpostavitev vodikove doline na medregionalnem območju Slovenija-Avstrija ali širše. Do leta 2025 je med drugim potrebno zagotoviti močno zaščito intelektualne lastnine za nove tehnologije, dejavnosti licenciranja in podporo odprtim inovacijam, s čimer se izognemo oviram konkurence v regiji. Potrebno je
pripraviti seznam mehanizmov financiranja projektov, ki temeljijo na vodiku, vključno s finančno podporo za zagon in odcepitev ter finančnimi instrumenti za dvig TRL. Nujni so skupni naložbeni projekti na vladni ravni za podporo čezmejnemu sodelovanju ter analiza potreb po vodiku v čezmejni regiji, priprava študije izvedljivosti ter razvoj koncepta mobilnosti na vodik za prometni in industrijski sektor s študijami izvedljivosti pilotnih projektov.
Udeleženci okrogle mize na temo razvojnih priložnosti za vzpostavitev vodikove doline, ki jo je povezoval dr. Blaž Likozar so izpostavili ključne ovire za širši razmah vodikovih tehnologij. Dr. Tomaž Katrašnik iz Fakulteta za strojništvo je izpostavil pomen vzpostavitve celostnega vodikovega ekosistema, v katerem je potrebno premišljeno opredeliti medsektorsko rabo vodika. Za to je potreben strateški in celovit pristop, ki opredeli vodik tudi kot ekonomski vektor, kar je ključno za širšo uporabo relativno drage tehnologije, ki omogoča mnoge neposredne in posredne okoljske in ekonomske učinke, hkrati pa z ustreznimi vlaganji v raziskovalno-razvojne-inovacijske aktivnosti odpira možnosti za uspešno vključitev slovenskih deležnikov novo nastajajoče verige vrednosti.
Dr. Viktor Hacker (TU Graz) je poudaril, da mora biti vodik del sistema prehoda na obnovljive vire energije. Kot pravi, je v prvih korakih je potrebno predvsem izobraziti ljudi o vodiku kot energetski možnosti, dolgoročno pa se usmeriti zagotavljanje cenovne učinkovitosti, saj so trenutne ostale možnosti predvsem na področju mobilnosti konkurenčnejše. Kot je povedal dr. Christian Heschl (Forschung Burgenland) na Gradiščanskem proizvedejo skoraj štirideset odstotkov energije iz obnovljivih virov, pri čemer se pri uvajanju zelene elektrike z uporabo vodika pojavljajo številni kompleksni izzivi, ki zahtevajo interdisciplinarno povezovanje in reševanje.
Dr. Dragica Marinič (ŠGZ) je poudarila, da je za implementacijo nizkoogljičnih in vodikovih tehnologij v gospodarstvu v prvi vrsti ključna zakonodajna podpora za izvajanje vodikovih tehnologij, vključno z nacionalnimi strategijami. Predvsem pa je potrebno gospodarstvo okrepiti s povečanjem naložb v kritične točke vrednostne verige ter v nova znanja in kompetence.
Glavno sporočilo udeležencev okrogle mize je, da je na ravni evropskih držav medregionalno povezovanje na področju vodikovih tehnologij nujno za energetski prehod, saj je zaradi bližine povezovanje enostavnejše, kvalitetnejše in posledično se dosežejo večji učinki. Medregionalno sodelovanje namreč omogoča, da raziskovalni centri, podjetja in izobraževalne institucije izboljšajo svoje kompetence, predvsem z hitrejšo in enostavnejšo izmenjavo znanja in izkušenj, s čimer bo, kot je izpostavil dr. Janez Blaž iz Ministrstva za infrastrukturo tudi učinkovitejše oblikovanje celotne verige vrednosti.
